Tradicionalni slovenski izdelek dobiva sodobnejšo interpretacijo – novi AVE ocvirki prihajajo v štirih okusih, brez aditivov in v priročnem pakiranju. Razširitev ponudbe sledi uspehu klasičnih AVE ocvirkov, ki so letos na sejmu AGRA prejeli najvišje in najbolj prestižno priznanje, naziv ŠAMPION.

Rakičan, 16. september 2026 – V Skupini Panvita pod blagovno znamko AVE širijo ponudbo ocvirkov in tradicionalnemu izdelku dajejo sodobnejši značaj. Na slovenske trgovske police prihajajo AVE ocvirki v štirih okusih: s Piransko soljo, sladko papriko, kajenskim poprom in čebulo v prahu.

Z novostjo želijo pri AVE ohraniti tradicionalno pripravo ocvirkov, hkrati pa jih z novimi okusi, priročnim pakiranjem in recepturo brez aditivov približati novim generacijam potrošnikov in novim priložnostim uživanja.


Kakovost kot izhodišče za nove okuse

Izhodišče za širitev ponudbe je kakovost obstoječih AVE ocvirkov, ki je bila letos ponovno potrjena tudi na strokovnem ocenjevanju v okviru sejma AGRA. AVE klasični ocvirki so prejeli naziv šampion, potem ko so bili tri leta zapored nagrajeni z zlato medaljo. Priznanje je bilo dodatna spodbuda, da pri AVE uspešno zgodbo tradicionalnih ocvirkov nadgradijo in ponudbo razširijo z novimi okusi.

»Kakovost naših ocvirkov je bila letos znova potrjena tudi na ocenjevanju v okviru sejma AGRA, kjer so AVE klasični ocvirki prejeli naziv šampion, ki ga izdelek prejme za tri zaporedne zlate medalje. Takšno priznanje nam veliko pomeni, saj potrjuje kakovost izdelka, ki ima pri potrošnikih že svoje mesto. Prav zato smo se odločili narediti korak naprej in ponudbo AVE ocvirkov razširiti z novimi okusi. Pri tem nismo želeli spreminjati njihovega bistva, temveč tradicionalen in dobro poznan izdelek približati sodobnemu načinu življenja. Z novimi okusi, priročnim pakiranjem in recepturo brez aditivov ocvirkom odpiramo nove priložnosti, od druženja s prijatelji in večera doma do prigrizka na poti,« pojasnjuje Simona Petek Čerpnjak, vodja marketinga in razvoja v Skupini Panvita.


Od tradicionalnih ocvirkov do sodobnega prigrizka

Ocvirke najpogosteje povezujemo s tradicionalno slovensko kuhinjo, kjer jih uporabljamo kot dodatek jedem ali uživamo samostojno. Pri AVE so šli tokrat korak dlje in jih umestili tudi v kategorijo sodobnih mesnih prigrizkov.

Novi AVE ocvirki so namenjeni uživanju neposredno iz embalaže, ob druženju s prijatelji, spremljanju športne tekme ali kot prigrizek na poti. Osnovna ideja nove linije je ohraniti prepoznavnost tradicionalnega izdelka, hkrati pa razširiti načine in trenutke njegovega uživanja.


Štirje okusi, brez aditivov

Nova linija ponuja štiri različne interpretacije ocvirkov. Ocvirki s Piransko soljo predstavljajo najbolj klasično različico, sladka paprika prinaša nekoliko bolj zaokrožen okus, kajenski poper je namenjen ljubiteljem pikantnejših kombinacij, okus čebule v prahu pa tradicionalnim ocvirkom dodaja novo aromatično noto.

Pomembna skupna lastnost vseh štirih okusov je receptura brez aditivov. Tako AVE tudi pri sodobnejši interpretaciji tradicionalnega izdelka ohranja preprostost izdelka, v ospredje pa postavlja okus.

Novo podobo dopolnjuje priročna embalaža. Ocvirki so na voljo v 100-gramskem tulcu s pokrovčkom za odpiranje in ponovno zapiranje, ki omogoča enostavno uživanje neposredno iz embalaže.


AVE nagovarja tudi nove ljubitelje ocvirkov

Z novimi okusi želi AVE poleg obstoječih ljubiteljev ocvirkov nagovoriti tudi potrošnike, ki radi odkrivajo nove okuse, cenijo domačo kulinariko ter iščejo drugačne alternative klasičnim prigrizkom. Nova linija tako tradicionalen izdelek postavlja tudi v nove trenutke in priložnosti uživanja.

»Tradicija za nas ni nekaj statičnega. Verjamemo, da jo lahko ohranjamo tudi tako, da jo približujemo novim generacijam in novim navadam potrošnikov. Prav to želimo doseči z novo linijo AVE ocvirkov – tradicionalen izdelek ponuditi na nekoliko drugačen, sodoben način, ne da bi pri tem izgubil svoj značaj,« dodaja Simona Petek Čerpnjak.

Novi AVE ocvirki tako povezujejo tradicijo, preverjeno kakovost in sodoben način uživanja. Štirje okusi, receptura brez aditivov in priročno pakiranje tradicionalnim ocvirkom odpirajo prostor tudi tam, kjer jih doslej morda nismo pričakovali.



Panvita za zeleno prihodnost Apaške Arde

13. november 2026
Zeleni teden Skupine Panvita smo sklenili z dejanjem, ki bo svojo pravo vrednost pokazalo šele čez desetletja. Skupaj z učenci Osnovne šole Apače in partnerji smo v Apaški Ardi posadili 100 mladih hrastov ter s pomočjo drona raztrosili 3.000 semenskih kroglic s semeni hrasta in smreke. Kjer je vetrolom pustil posledice, danes raste nova prihodnost Apaško Ardo je leta 2023 močno prizadel vetrolom, ki je poškodoval gozdno območje. V okviru letošnjega Zelenega tedna smo se zato odločili prispevati k njegovi obnovi. V sodelovanju z učenci Osnovne šole Apače, podjetjem Magic Forest, Slovenskimi državnimi gozdovi (SiDG) in Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) smo združili tradicionalno sajenje dreves s sodobno tehnologijo. Posadili smo 100 mladih hrastov, dodatno pa s pomočjo drona raztrosili 3.000 semenskih kroglic s semeni hrasta in smreke. Tako smo naredili konkreten korak k obnovi gozda in pokazali, kako lahko sodelovanje, znanje in inovativne rešitve prispevajo k skrbi za naravo. Trajnost je odgovornost do prihodnjih generacij »V Panviti verjamemo, da se odgovornost do prihodnosti ne meri le z rezultati, ki jih ustvarjamo danes, temveč predvsem z dediščino, ki jo bomo pustili prihodnjim generacijam. Zato trajnost ni zgolj del naše poslovne strategije, temveč temelj naše dolgoročne vizije. Z današnjo akcijo ne obnavljamo le gozda, temveč skupaj z mladimi, stroko in lokalno skupnostjo gradimo kulturo odgovornosti do narave,« poudarja Dubravko Folnović, predsednik uprave Skupine Panvita. Posebno vrednost je akciji dalo sodelovanje otrok. S sajenjem dreves so spoznavali pomen gozdov, odgovornega sobivanja z naravo in lastnega prispevka k ohranjanju okolja. Zeleni teden Panvite – od besed k dejanjem V letošnjem Zelenem tednu smo izpostavili različne vidike našega trajnostnega delovanja – od učinkovite rabe energije in naravnih virov do odgovornega odnosa do okolja in lokalne skupnosti. »Zeleni teden Panvite smo zasnovali z željo, da trajnost približamo ljudem skozi konkretna dejanja. Sadnja dreves je ena tistih aktivnosti, katerih pravi pomen se bo pokazal šele čez desetletja. Posebej dragoceno je, da smo vanjo vključili otroke, saj verjamemo, da se odgovoren odnos do narave gradi z znanjem, zgledom in osebnimi izkušnjami,« poudarja Simona Petek Čerpnjak, vodja marketinga in razvoja Skupine Panvita. Zeleni teden zaključujemo, naša odgovornost do okolja pa se nadaljuje vsak dan. Kajti prihodnost gozda se začne z drevesom, ki ga posadimo danes. Skrbimo za zemljo, ki nas hrani. In za prihodnost, ki jo ustvarjamo skupaj.

Energija prihodnosti: v Panviti trajnost gradimo z dejanji

12. november 2026
Darko Lukač, vodja investicij, Skupina Panvita Ko govorimo o odgovornem odnosu do okolja, pogosto pomislimo na skrb za zemljo, vodo in naravne vire. A pomemben del te odgovornosti je tudi energija, ki jo vsak dan potrebujemo za pridelavo in proizvodnjo hrane. V Panviti verjamemo, da prihodnost ne bo odvisna le od tega, koliko energije bomo potrebovali, temveč predvsem od tega, kako jo bomo proizvajali, uporabljali in kako učinkovito bomo znali izkoristiti vsak njen del. Trajnost se začne z odločitvami, ki jih sprejemamo danes Pridelava in proizvodnja hrane sta energetsko zahtevni dejavnosti. Od obdelovanja kmetijskih površin do hlajenja, predelave in skladiščenja živil potrebujemo zanesljivo oskrbo z energijo. Ob tem pa se zavedamo, da ima njena proizvodnja in poraba pomemben vpliv na okolje. Zato v Skupini Panvita že več let sistematično vlagamo v rešitve, ki nam omogočajo zmanjševanje porabe energije iz zunanjih virov, učinkovitejše izkoriščanje razpoložljivih virov in postopno zmanjševanje ogljičnega odtisa. Naš cilj ni zgolj energetska učinkovitost ali nižji stroški poslovanja. Želimo ustvarjati proizvodni sistem, ki bo dolgoročno stabilnejši, manj odvisen od nihanj na energetskih trgih in predvsem odgovornejši do okolja. Verjamemo, da trajnost ni rezultat ene velike investicije, temveč številnih premišljenih odločitev, ki se med seboj dopolnjujejo. Ko sonce postane del naše proizvodnje Eden pomembnejših korakov na tej poti so naložbe v sončne elektrarne. Danes imamo v Skupini Panvita nameščenih za 3 MW sončnih elektrarn, ki letno proizvedejo približno 3.000 MWh električne energije. S tem del energije, ki jo potrebujemo za svoje dejavnosti, proizvedemo sami, iz obnovljivega vira. Takšna proizvodnja po naših ocenah pomeni tudi približno 750 ton manj izpustov CO₂ na leto. Toda sončna energija ima svojo posebnost – na voljo je takrat, ko sije sonce, potrebe proizvodnje pa temu ne sledijo vedno. Zato smo vlaganja v sončne elektrarne dopolnili s hranilniki električne energije, katerih skupna zmogljivost znaša 4,2 MWh. Hranilniki nam omogočajo boljše usklajevanje proizvodnje in porabe električne energije ter učinkovitejšo uporabo energije, ki jo proizvedemo sami. Tako sončna energija za nas ni zgolj posamezen obnovljiv vir, temveč del širšega, premišljeno zasnovanega energetskega sistema. Najboljša energija je tudi tista, ki je ne zavržemo V živilski industriji je hlajenje nepogrešljivo. Potrebujemo ga za zagotavljanje kakovosti in varnosti živil, vendar pri tem nastaja tudi toplota, ki bi jo lahko brez ustreznih rešitev izgubili v okolje. V Panviti smo se odločili, da ta potencial izkoristimo. S pomočjo toplotnih črpalk zajemamo odpadno toploto, ki nastaja pri delovanju amoniačnega hladilnega sistema, in jo ponovno uporabimo tam, kjer potrebujemo toplotno energijo. Na ta način letno prihranimo približno 2.100 MWh toplotne energije, kar po naših ocenah pomeni tudi okoli 420 ton manj izpustov CO₂. Ta rešitev je zame eden najboljših primerov, kaj pomeni odgovorno razmišljanje pri načrtovanju investicij. Namesto da bi energijo, ki je že nastala, preprosto izgubili, ji poiščemo novo uporabno vrednost. In prav v tem je bistvo učinkovite rabe virov: iz tistega, kar že imamo, ustvariti čim več in pri tem čim manj obremenjevati okolje. Povezovanje tehnologij za večjo energetsko neodvisnost Pomemben del našega energetskega sistema je tudi enota za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE). Njena prednost je, da v enem procesu hkrati proizvaja električno energijo in uporabno toploto, s čimer omogoča učinkovitejšo izrabo goriva. V primerjavi z ločeno proizvodnjo električne energije in toplote tako dosegamo pomembne energetske prihranke. Po naših ocenah SPTE prispeva k zmanjšanju izpustov CO₂ za približno 1.360 ton letno. V kombinaciji s sončnimi elektrarnami, hranilniki in izrabo odpadne toplote smo danes dosegli približno 52-odstotno energetsko samooskrbo. To je pomemben dosežek, ne le z vidika stroškov in zanesljivosti oskrbe, temveč tudi z vidika naše odgovornosti do okolja. Vsaka kilovatna ura, ki jo proizvedemo iz obnovljivih virov ali prihranimo z učinkovitejšo rabo energije, je korak k zmanjševanju vplivov našega poslovanja. Naša prihodnost bo še bolj sončna Na doseženem se ne nameravamo ustaviti. V prihodnjih letih načrtujemo dodatne naložbe v sončne elektrarne s skupno močjo 3 MW, s čimer bi skupno nameščeno moč povečali na 6 MW. Ob primerljivi proizvodnji z obstoječimi elektrarnami bi lahko letno proizvedli približno 6.000 MWh sončne električne energije, ocenjeni prihranek izpustov CO₂ iz sončnih elektrarn pa bi se povečal na okoli 1.500 ton letno. Načrtujemo tudi širitev zmogljivosti hranilnikov električne energije in nadaljnje povečevanje energetske samooskrbe. Takšne investicije zahtevajo dolgoročno načrtovanje, finančna sredstva in jasno razvojno usmeritev. Njihovi učinki pa presegajo zgolj današnje poslovanje. Pomenijo večjo odpornost na energetske spremembe, učinkovitejšo rabo virov in postopno ustvarjanje pogojev za okoljsko odgovornejšo proizvodnjo hrane. Odgovornost do okolja ni strošek prihodnosti, temveč naložba vanjo V Panviti se zavedamo, da pridelava in proizvodnja hrane vedno potrebujeta energijo. Naša odgovornost pa je, da jo zagotavljamo in uporabljamo na čim bolj učinkovit način. Z dosedanjimi naložbami v sončne elektrarne, soproizvodnjo toplote in električne energije ter izrabo odpadne toplote po naših ocenah letno prispevamo k zmanjšanju izpustov CO₂ za približno 2.530 ton. Za temi številkami niso le tehnološke rešitve. So odločitve, s katerimi želimo pokazati, da lahko gospodarski razvoj in skrb za okolje hodita z roko v roki. Ob Zelenem tednu Panvite zato želimo poudariti, da se naš odnos do narave ne odraža le na poljih in v rastlinjakih, temveč tudi v proizvodnih obratih, energetskih sistemih in investicijah, ki jih načrtujemo za prihodnost. Trajnost za nas ni cilj, ki ga bomo nekoč dosegli. Je pot, ki jo gradimo z vsako odgovorno odločitvijo in vsako investicijo, ki prispeva k boljši prihodnosti. Skrbimo za zemljo, ki nas hrani. In za energijo, s katero ustvarjamo prihodnost.

Vsaka kapljica šteje. Tudi pri pridelavi hrane.

11. november 2026
David Medvar, tehnolog, Panvita Vrtnine Voda je vir življenja. Brez nje ni rodovitne zemlje, ni rasti in ni hrane. A čeprav se nam zdi samoumevna, postaja vse dragocenejša. V kmetijstvu, kjer je voda eden ključnih pogojev za uspešno pridelavo, se zato vse pogosteje srečujemo z vprašanjem, kako pridelati kakovostno hrano in hkrati ohraniti naravne vire za prihodnje generacije. V Panviti verjamemo, da se odgovor skriva v odgovornem ravnanju, znanju in tehnologiji, ki nam pomaga z naravo sodelovati, ne pa je po nepotrebnem obremenjevati. Ko spoštovanje narave postane del vsakdana V Panviti se zavedamo, da pridelava hrane pomeni tudi veliko odgovornost do okolja. Vsaka rastlina potrebuje vodo, hranila, energijo in ustrezne pogoje za rast. Naša naloga pa je, da ji vse to zagotovimo na način, ki čim bolj spoštuje naravne vire. Prav s tem razmišljanjem smo zasnovali naš visokotehnološki steklenjak v Nemščaku, kjer skozi vse leto pridelujemo solato Frišno. Pri njegovi zasnovi nas ni vodilo zgolj vprašanje, kako pridelati več kakovostne solate, temveč tudi, kako pri tem čim bolj odgovorno ravnati z vodo in energijo, zmanjševati nepotrebne izgube ter ustvariti pogoje za dolgoročno vzdržno pridelavo. Sodobna tehnologija nam omogoča, da potrebe rastlin spremljamo bistveno natančneje in jim zagotavljamo optimalne pogoje za rast. To pomeni manj ugibanja, bolj premišljene odločitve in predvsem učinkovitejšo uporabo tistega, kar nam daje narava. Voda, ki jo uporabimo večkrat Eden najpomembnejših primerov odgovornega ravnanja z naravnimi viri v našem steklenjaku je krožni sistem namakanja. Pri pridelavi solate rastlinam dovajamo vodo z ustreznimi hranili, pri čemer se zavedamo, da vsaka rastlina v določenem trenutku porabi le toliko, kolikor potrebuje. Zato smo sistem zasnovali tako, da se presežna voda iz namakanja ne izgublja, temveč se vrača v pridelovalni proces in ponovno uporabi. Voda tako ne opravi svoje naloge le enkrat. Ostaja v krožnem sistemu, kjer jo lahko ponovno uporabimo za rast novih pridelkov. Takšen način pridelave je pomemben korak k odgovornejšemu ravnanju z vodnimi viri. Ne gre zgolj za manjšo porabo vode, temveč tudi za preprečevanje nepotrebnega izpuščanja hranil v okolje. Prav v tem vidimo bistvo trajnostne pridelave – da razmišljamo o celotnem procesu in iščemo rešitve, s katerimi zmanjšujemo njegov vpliv na naravo. Odgovorno ravnanje tudi z energijo Voda pa ni edini naravni vir, s katerim želimo ravnati premišljeno. Za celoletno pridelavo solate potrebujemo tudi toploto, saj moramo rastlinam zagotavljati ustrezne pogoje ne glede na zunanje temperature. Pri tem uporabljamo toplotno energijo iz bioplinarne Ekoteh, s čimer koristno izkoriščamo energijo, ki nastaja v drugem proizvodnem procesu. Namesto da bi vse potrebe po toploti zagotavljali z dodatnimi, ločenimi energetskimi viri, uporabljamo razpoložljivo toploto in tako prispevamo k učinkovitejši rabi energije. To je pomemben del našega razmišljanja o odgovorni proizvodnji: naravne vire in energijo želimo izkoristiti čim bolj smotrno, ob tem pa zmanjševati nepotrebne izgube. Zdrava rastlina je tudi rezultat odgovornega ravnanja Skrb za okolje se pri pridelavi solate ne konča pri vodi in energiji. V našem steklenjaku rastlinam zagotavljamo nadzorovane pogoje za rast. Spremljamo temperaturo, vlažnost, kakovost vode in oskrbo s hranili ter se sproti prilagajamo njihovim potrebam. S tem ustvarjamo okolje, v katerem rastline lahko uspevajo zdravo in enakomerno, hkrati pa zmanjšujemo tveganja za bolezni in nepotrebne izgube pridelka. Posebno pozornost namenjamo preventivi in iskanju okolju prijaznejših rešitev za varstvo rastlin. Pri tem si prizadevamo za uporabo ekoloških pripravkov in pristopov, ki omogočajo ohranjanje zdravja rastlin ob čim manjšem obremenjevanju okolja. Za nas je to pomemben del odgovornosti do narave in potrošnikov. Želimo namreč pridelovati hrano, ki je kakovostna in varna, obenem pa pri njeni pridelavi čim bolj premišljeno uporabljati razpoložljive vire. Od semena do solate – vse na enem mestu Pomembna prednost našega steklenjaka je tudi dejstvo, da celoten proces pridelave poteka na eni lokaciji. Od setve semena in vzgoje sadik do rasti in spravila solate – vse ključne faze potekajo v Nemščaku. S tem zmanjšujemo potrebo po prevozih sadik med različnimi pridelovalnimi lokacijami, kar pomeni manj transporta, manj logističnih poti in z njimi povezane porabe energije. Obenem imamo boljši nadzor nad celotnim procesom pridelave, kar nam omogoča doslednejše zagotavljanje kakovosti in učinkovitejše načrtovanje proizvodnje. Odgovornost do okolja se nadaljuje tudi pri embalaži. Kartonska embalaža, ki jo uporabljamo za solato Frišno, vsebuje 60 % recikliranega materiala. Tudi na ta način prispevamo k učinkovitejši rabi surovin in spodbujamo ponovno uporabo materialov. Morda se posamezni ukrepi zdijo majhni, vendar skupaj ustvarjajo pomembno razliko. Trajnost namreč ni ena sama odločitev, temveč način razmišljanja, ki ga vključujemo v vse faze pridelave. Tehnologija je orodje. Odgovornost ostaja naša. Včasih se zdi, da sta sodobna tehnologija in narava dva različna svetova. V resnici pa lahko prav tehnologija pomaga, da naravo bolje razumemo in z njenimi viri ravnamo bolj premišljeno. V našem steklenjaku nam omogoča natančnejše spremljanje potreb rastlin, učinkovitejšo uporabo vode, koristno izrabo energije in boljše obvladovanje pogojev pridelave. Toda za vsako tehnološko rešitvijo še vedno stojijo ljudje. Njihovo znanje, izkušnje in vsakodnevne odločitve. Verjamemo, da prihodnost pridelave hrane ne bo odvisna zgolj od tega, kako napredne tehnologije bomo uporabljali, temveč predvsem od tega, kako odgovorno jih bomo znali uporabiti. Za prihodnost, v kateri bo voda še vedno vir življenja Podnebne spremembe in vse pogostejša sušna obdobja nas opozarjajo, da moramo svoj odnos do vode spreminjati že danes. Naš steklenjak v Nemščaku je eden od konkretnih korakov v tej smeri. S krožnim sistemom namakanja, uporabo toplote iz bioplinarne, pridelavo na eni lokaciji in premišljeno izbiro materialov dokazujemo, da lahko znanje, sodobna tehnologija in odgovoren odnos do narave povežemo v način pridelave, ki spoštuje dragocenost naravnih virov. Kajti voda ni nekaj, kar nam pripada za vedno. Je naravna dobrina, za katero smo odgovorni vsi. In če želimo, da bo tudi v prihodnje omogočala življenje in pridelavo hrane, moramo zanjo skrbeti danes. Vsaka kapljica šteje. In vsaka odgovorna odločitev prav tako. Skrbimo za zemljo, ki nas hrani. In za vodo, ki ji daje življenje.