Novice

Zeleni teden Skupine Panvita smo sklenili z dejanjem, ki bo svojo pravo vrednost pokazalo šele čez desetletja. Skupaj z učenci Osnovne šole Apače in partnerji smo v Apaški Ardi posadili 100 mladih hrastov ter s pomočjo drona raztrosili 3.000 semenskih kroglic s semeni hrasta in smreke. Kjer je vetrolom pustil posledice, danes raste nova prihodnost Apaško Ardo je leta 2023 močno prizadel vetrolom, ki je poškodoval gozdno območje. V okviru letošnjega Zelenega tedna smo se zato odločili prispevati k njegovi obnovi. V sodelovanju z učenci Osnovne šole Apače, podjetjem Magic Forest, Slovenskimi državnimi gozdovi (SiDG) in Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) smo združili tradicionalno sajenje dreves s sodobno tehnologijo. Posadili smo 100 mladih hrastov, dodatno pa s pomočjo drona raztrosili 3.000 semenskih kroglic s semeni hrasta in smreke. Tako smo naredili konkreten korak k obnovi gozda in pokazali, kako lahko sodelovanje, znanje in inovativne rešitve prispevajo k skrbi za naravo. Trajnost je odgovornost do prihodnjih generacij »V Panviti verjamemo, da se odgovornost do prihodnosti ne meri le z rezultati, ki jih ustvarjamo danes, temveč predvsem z dediščino, ki jo bomo pustili prihodnjim generacijam. Zato trajnost ni zgolj del naše poslovne strategije, temveč temelj naše dolgoročne vizije. Z današnjo akcijo ne obnavljamo le gozda, temveč skupaj z mladimi, stroko in lokalno skupnostjo gradimo kulturo odgovornosti do narave,« poudarja Dubravko Folnović, predsednik uprave Skupine Panvita. Posebno vrednost je akciji dalo sodelovanje otrok. S sajenjem dreves so spoznavali pomen gozdov, odgovornega sobivanja z naravo in lastnega prispevka k ohranjanju okolja. Zeleni teden Panvite – od besed k dejanjem V letošnjem Zelenem tednu smo izpostavili različne vidike našega trajnostnega delovanja – od učinkovite rabe energije in naravnih virov do odgovornega odnosa do okolja in lokalne skupnosti. »Zeleni teden Panvite smo zasnovali z željo, da trajnost približamo ljudem skozi konkretna dejanja. Sadnja dreves je ena tistih aktivnosti, katerih pravi pomen se bo pokazal šele čez desetletja. Posebej dragoceno je, da smo vanjo vključili otroke, saj verjamemo, da se odgovoren odnos do narave gradi z znanjem, zgledom in osebnimi izkušnjami,« poudarja Simona Petek Čerpnjak, vodja marketinga in razvoja Skupine Panvita. Zeleni teden zaključujemo, naša odgovornost do okolja pa se nadaljuje vsak dan. Kajti prihodnost gozda se začne z drevesom, ki ga posadimo danes. Skrbimo za zemljo, ki nas hrani. In za prihodnost, ki jo ustvarjamo skupaj.

Darko Lukač, vodja investicij, Skupina Panvita Ko govorimo o odgovornem odnosu do okolja, pogosto pomislimo na skrb za zemljo, vodo in naravne vire. A pomemben del te odgovornosti je tudi energija, ki jo vsak dan potrebujemo za pridelavo in proizvodnjo hrane. V Panviti verjamemo, da prihodnost ne bo odvisna le od tega, koliko energije bomo potrebovali, temveč predvsem od tega, kako jo bomo proizvajali, uporabljali in kako učinkovito bomo znali izkoristiti vsak njen del. Trajnost se začne z odločitvami, ki jih sprejemamo danes Pridelava in proizvodnja hrane sta energetsko zahtevni dejavnosti. Od obdelovanja kmetijskih površin do hlajenja, predelave in skladiščenja živil potrebujemo zanesljivo oskrbo z energijo. Ob tem pa se zavedamo, da ima njena proizvodnja in poraba pomemben vpliv na okolje. Zato v Skupini Panvita že več let sistematično vlagamo v rešitve, ki nam omogočajo zmanjševanje porabe energije iz zunanjih virov, učinkovitejše izkoriščanje razpoložljivih virov in postopno zmanjševanje ogljičnega odtisa. Naš cilj ni zgolj energetska učinkovitost ali nižji stroški poslovanja. Želimo ustvarjati proizvodni sistem, ki bo dolgoročno stabilnejši, manj odvisen od nihanj na energetskih trgih in predvsem odgovornejši do okolja. Verjamemo, da trajnost ni rezultat ene velike investicije, temveč številnih premišljenih odločitev, ki se med seboj dopolnjujejo. Ko sonce postane del naše proizvodnje Eden pomembnejših korakov na tej poti so naložbe v sončne elektrarne. Danes imamo v Skupini Panvita nameščenih za 3 MW sončnih elektrarn, ki letno proizvedejo približno 3.000 MWh električne energije. S tem del energije, ki jo potrebujemo za svoje dejavnosti, proizvedemo sami, iz obnovljivega vira. Takšna proizvodnja po naših ocenah pomeni tudi približno 750 ton manj izpustov CO₂ na leto. Toda sončna energija ima svojo posebnost – na voljo je takrat, ko sije sonce, potrebe proizvodnje pa temu ne sledijo vedno. Zato smo vlaganja v sončne elektrarne dopolnili s hranilniki električne energije, katerih skupna zmogljivost znaša 4,2 MWh. Hranilniki nam omogočajo boljše usklajevanje proizvodnje in porabe električne energije ter učinkovitejšo uporabo energije, ki jo proizvedemo sami. Tako sončna energija za nas ni zgolj posamezen obnovljiv vir, temveč del širšega, premišljeno zasnovanega energetskega sistema. Najboljša energija je tudi tista, ki je ne zavržemo V živilski industriji je hlajenje nepogrešljivo. Potrebujemo ga za zagotavljanje kakovosti in varnosti živil, vendar pri tem nastaja tudi toplota, ki bi jo lahko brez ustreznih rešitev izgubili v okolje. V Panviti smo se odločili, da ta potencial izkoristimo. S pomočjo toplotnih črpalk zajemamo odpadno toploto, ki nastaja pri delovanju amoniačnega hladilnega sistema, in jo ponovno uporabimo tam, kjer potrebujemo toplotno energijo. Na ta način letno prihranimo približno 2.100 MWh toplotne energije, kar po naših ocenah pomeni tudi okoli 420 ton manj izpustov CO₂. Ta rešitev je zame eden najboljših primerov, kaj pomeni odgovorno razmišljanje pri načrtovanju investicij. Namesto da bi energijo, ki je že nastala, preprosto izgubili, ji poiščemo novo uporabno vrednost. In prav v tem je bistvo učinkovite rabe virov: iz tistega, kar že imamo, ustvariti čim več in pri tem čim manj obremenjevati okolje. Povezovanje tehnologij za večjo energetsko neodvisnost Pomemben del našega energetskega sistema je tudi enota za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE). Njena prednost je, da v enem procesu hkrati proizvaja električno energijo in uporabno toploto, s čimer omogoča učinkovitejšo izrabo goriva. V primerjavi z ločeno proizvodnjo električne energije in toplote tako dosegamo pomembne energetske prihranke. Po naših ocenah SPTE prispeva k zmanjšanju izpustov CO₂ za približno 1.360 ton letno. V kombinaciji s sončnimi elektrarnami, hranilniki in izrabo odpadne toplote smo danes dosegli približno 52-odstotno energetsko samooskrbo. To je pomemben dosežek, ne le z vidika stroškov in zanesljivosti oskrbe, temveč tudi z vidika naše odgovornosti do okolja. Vsaka kilovatna ura, ki jo proizvedemo iz obnovljivih virov ali prihranimo z učinkovitejšo rabo energije, je korak k zmanjševanju vplivov našega poslovanja. Naša prihodnost bo še bolj sončna Na doseženem se ne nameravamo ustaviti. V prihodnjih letih načrtujemo dodatne naložbe v sončne elektrarne s skupno močjo 3 MW, s čimer bi skupno nameščeno moč povečali na 6 MW. Ob primerljivi proizvodnji z obstoječimi elektrarnami bi lahko letno proizvedli približno 6.000 MWh sončne električne energije, ocenjeni prihranek izpustov CO₂ iz sončnih elektrarn pa bi se povečal na okoli 1.500 ton letno. Načrtujemo tudi širitev zmogljivosti hranilnikov električne energije in nadaljnje povečevanje energetske samooskrbe. Takšne investicije zahtevajo dolgoročno načrtovanje, finančna sredstva in jasno razvojno usmeritev. Njihovi učinki pa presegajo zgolj današnje poslovanje. Pomenijo večjo odpornost na energetske spremembe, učinkovitejšo rabo virov in postopno ustvarjanje pogojev za okoljsko odgovornejšo proizvodnjo hrane. Odgovornost do okolja ni strošek prihodnosti, temveč naložba vanjo V Panviti se zavedamo, da pridelava in proizvodnja hrane vedno potrebujeta energijo. Naša odgovornost pa je, da jo zagotavljamo in uporabljamo na čim bolj učinkovit način. Z dosedanjimi naložbami v sončne elektrarne, soproizvodnjo toplote in električne energije ter izrabo odpadne toplote po naših ocenah letno prispevamo k zmanjšanju izpustov CO₂ za približno 2.530 ton. Za temi številkami niso le tehnološke rešitve. So odločitve, s katerimi želimo pokazati, da lahko gospodarski razvoj in skrb za okolje hodita z roko v roki. Ob Zelenem tednu Panvite zato želimo poudariti, da se naš odnos do narave ne odraža le na poljih in v rastlinjakih, temveč tudi v proizvodnih obratih, energetskih sistemih in investicijah, ki jih načrtujemo za prihodnost. Trajnost za nas ni cilj, ki ga bomo nekoč dosegli. Je pot, ki jo gradimo z vsako odgovorno odločitvijo in vsako investicijo, ki prispeva k boljši prihodnosti. Skrbimo za zemljo, ki nas hrani. In za energijo, s katero ustvarjamo prihodnost.

David Medvar, tehnolog, Panvita Vrtnine Voda je vir življenja. Brez nje ni rodovitne zemlje, ni rasti in ni hrane. A čeprav se nam zdi samoumevna, postaja vse dragocenejša. V kmetijstvu, kjer je voda eden ključnih pogojev za uspešno pridelavo, se zato vse pogosteje srečujemo z vprašanjem, kako pridelati kakovostno hrano in hkrati ohraniti naravne vire za prihodnje generacije. V Panviti verjamemo, da se odgovor skriva v odgovornem ravnanju, znanju in tehnologiji, ki nam pomaga z naravo sodelovati, ne pa je po nepotrebnem obremenjevati. Ko spoštovanje narave postane del vsakdana V Panviti se zavedamo, da pridelava hrane pomeni tudi veliko odgovornost do okolja. Vsaka rastlina potrebuje vodo, hranila, energijo in ustrezne pogoje za rast. Naša naloga pa je, da ji vse to zagotovimo na način, ki čim bolj spoštuje naravne vire. Prav s tem razmišljanjem smo zasnovali naš visokotehnološki steklenjak v Nemščaku, kjer skozi vse leto pridelujemo solato Frišno. Pri njegovi zasnovi nas ni vodilo zgolj vprašanje, kako pridelati več kakovostne solate, temveč tudi, kako pri tem čim bolj odgovorno ravnati z vodo in energijo, zmanjševati nepotrebne izgube ter ustvariti pogoje za dolgoročno vzdržno pridelavo. Sodobna tehnologija nam omogoča, da potrebe rastlin spremljamo bistveno natančneje in jim zagotavljamo optimalne pogoje za rast. To pomeni manj ugibanja, bolj premišljene odločitve in predvsem učinkovitejšo uporabo tistega, kar nam daje narava. Voda, ki jo uporabimo večkrat Eden najpomembnejših primerov odgovornega ravnanja z naravnimi viri v našem steklenjaku je krožni sistem namakanja. Pri pridelavi solate rastlinam dovajamo vodo z ustreznimi hranili, pri čemer se zavedamo, da vsaka rastlina v določenem trenutku porabi le toliko, kolikor potrebuje. Zato smo sistem zasnovali tako, da se presežna voda iz namakanja ne izgublja, temveč se vrača v pridelovalni proces in ponovno uporabi. Voda tako ne opravi svoje naloge le enkrat. Ostaja v krožnem sistemu, kjer jo lahko ponovno uporabimo za rast novih pridelkov. Takšen način pridelave je pomemben korak k odgovornejšemu ravnanju z vodnimi viri. Ne gre zgolj za manjšo porabo vode, temveč tudi za preprečevanje nepotrebnega izpuščanja hranil v okolje. Prav v tem vidimo bistvo trajnostne pridelave – da razmišljamo o celotnem procesu in iščemo rešitve, s katerimi zmanjšujemo njegov vpliv na naravo. Odgovorno ravnanje tudi z energijo Voda pa ni edini naravni vir, s katerim želimo ravnati premišljeno. Za celoletno pridelavo solate potrebujemo tudi toploto, saj moramo rastlinam zagotavljati ustrezne pogoje ne glede na zunanje temperature. Pri tem uporabljamo toplotno energijo iz bioplinarne Ekoteh, s čimer koristno izkoriščamo energijo, ki nastaja v drugem proizvodnem procesu. Namesto da bi vse potrebe po toploti zagotavljali z dodatnimi, ločenimi energetskimi viri, uporabljamo razpoložljivo toploto in tako prispevamo k učinkovitejši rabi energije. To je pomemben del našega razmišljanja o odgovorni proizvodnji: naravne vire in energijo želimo izkoristiti čim bolj smotrno, ob tem pa zmanjševati nepotrebne izgube. Zdrava rastlina je tudi rezultat odgovornega ravnanja Skrb za okolje se pri pridelavi solate ne konča pri vodi in energiji. V našem steklenjaku rastlinam zagotavljamo nadzorovane pogoje za rast. Spremljamo temperaturo, vlažnost, kakovost vode in oskrbo s hranili ter se sproti prilagajamo njihovim potrebam. S tem ustvarjamo okolje, v katerem rastline lahko uspevajo zdravo in enakomerno, hkrati pa zmanjšujemo tveganja za bolezni in nepotrebne izgube pridelka. Posebno pozornost namenjamo preventivi in iskanju okolju prijaznejših rešitev za varstvo rastlin. Pri tem si prizadevamo za uporabo ekoloških pripravkov in pristopov, ki omogočajo ohranjanje zdravja rastlin ob čim manjšem obremenjevanju okolja. Za nas je to pomemben del odgovornosti do narave in potrošnikov. Želimo namreč pridelovati hrano, ki je kakovostna in varna, obenem pa pri njeni pridelavi čim bolj premišljeno uporabljati razpoložljive vire. Od semena do solate – vse na enem mestu Pomembna prednost našega steklenjaka je tudi dejstvo, da celoten proces pridelave poteka na eni lokaciji. Od setve semena in vzgoje sadik do rasti in spravila solate – vse ključne faze potekajo v Nemščaku. S tem zmanjšujemo potrebo po prevozih sadik med različnimi pridelovalnimi lokacijami, kar pomeni manj transporta, manj logističnih poti in z njimi povezane porabe energije. Obenem imamo boljši nadzor nad celotnim procesom pridelave, kar nam omogoča doslednejše zagotavljanje kakovosti in učinkovitejše načrtovanje proizvodnje. Odgovornost do okolja se nadaljuje tudi pri embalaži. Kartonska embalaža, ki jo uporabljamo za solato Frišno, vsebuje 60 % recikliranega materiala. Tudi na ta način prispevamo k učinkovitejši rabi surovin in spodbujamo ponovno uporabo materialov. Morda se posamezni ukrepi zdijo majhni, vendar skupaj ustvarjajo pomembno razliko. Trajnost namreč ni ena sama odločitev, temveč način razmišljanja, ki ga vključujemo v vse faze pridelave. Tehnologija je orodje. Odgovornost ostaja naša. Včasih se zdi, da sta sodobna tehnologija in narava dva različna svetova. V resnici pa lahko prav tehnologija pomaga, da naravo bolje razumemo in z njenimi viri ravnamo bolj premišljeno. V našem steklenjaku nam omogoča natančnejše spremljanje potreb rastlin, učinkovitejšo uporabo vode, koristno izrabo energije in boljše obvladovanje pogojev pridelave. Toda za vsako tehnološko rešitvijo še vedno stojijo ljudje. Njihovo znanje, izkušnje in vsakodnevne odločitve. Verjamemo, da prihodnost pridelave hrane ne bo odvisna zgolj od tega, kako napredne tehnologije bomo uporabljali, temveč predvsem od tega, kako odgovorno jih bomo znali uporabiti. Za prihodnost, v kateri bo voda še vedno vir življenja Podnebne spremembe in vse pogostejša sušna obdobja nas opozarjajo, da moramo svoj odnos do vode spreminjati že danes. Naš steklenjak v Nemščaku je eden od konkretnih korakov v tej smeri. S krožnim sistemom namakanja, uporabo toplote iz bioplinarne, pridelavo na eni lokaciji in premišljeno izbiro materialov dokazujemo, da lahko znanje, sodobna tehnologija in odgovoren odnos do narave povežemo v način pridelave, ki spoštuje dragocenost naravnih virov. Kajti voda ni nekaj, kar nam pripada za vedno. Je naravna dobrina, za katero smo odgovorni vsi. In če želimo, da bo tudi v prihodnje omogočala življenje in pridelavo hrane, moramo zanjo skrbeti danes. Vsaka kapljica šteje. In vsaka odgovorna odločitev prav tako. Skrbimo za zemljo, ki nas hrani. In za vodo, ki ji daje življenje.

Odgovorna pridelava hrane: ko znanje in tehnologija delata z naravo Boštjan Štajnberger, tehnolog, Skupina Panvita Ko govorimo o odgovorni pridelavi hrane, pogosto najprej pomislimo na končni izdelek – njegovo kakovost, svežino in varnost. Toda odgovornost se začne veliko prej. Že pri izbiri sadik, načrtovanju pridelave, ravnanju z vodo in varstvu rastlin. Prav vsaka odločitev na tej poti vpliva na kakovost pridelka, porabo naravnih virov in naš odnos do okolja. V Skupini Panvita povrtninarstvo razvijamo kot pomembno dopolnitev klasične poljedelske pridelave in dejavnost z višjo dodano vrednostjo. Naravne danosti panonske ravnice nam omogočajo pridelavo jagodičevja, izbranih vrst zelenjave in specialnih kmetijskih kultur. V okviru RC Panonski vrt tako razvijamo pridelavo, ki temelji na strokovnem znanju, sodobnih tehnologijah in nenehnem prilagajanju naravnim razmeram. Na naših površinah pridelujemo jagode, šparglje ter ekološke bučke in kumare. Pri tem nas vodi jasen cilj: pridelati kakovostno in varno hrano, hkrati pa iskati načine za učinkovitejšo rabo virov in zmanjševanje vplivov pridelave na okolje. Podnebne spremembe spreminjajo pravila pridelave Pridelava sadja in zelenjave postaja iz leta v leto zahtevnejša. To občutimo tudi pri jagodah, ki jih pridelujemo v plastenjakih v Beltincih. Zime so pogosto toplejše od dolgoletnih povprečij, vročinski valovi se pojavljajo že zgodaj spomladi, temperature pa lahko v kratkem času izrazito nihajo. S hitrimi vremenskimi obrati zgubljamo klasično pomlad in jesen. Takšne razmere vplivajo na razvoj rastlin, kakovost plodov in količino pridelka. Posebnost pridelave jagod je tudi dolg proizvodni cikel. Sadike, ki bodo glavnino pridelka dale v letu 2028, so pri proizvajalcih že rezervirane in v hladilnih komorah. To pomeni, da moramo številne odločitve sprejemati precej pred začetkom posamezne sezone. Prav zato postajajo strokovno načrtovanje, spremljanje razmer in uporaba sodobnih tehnologij vse pomembnejši. Na vse zunanje dejavnike ne moremo vplivati, lahko pa izboljšujemo tiste procese, ki jih imamo pod nadzorom. Ko tehnologija pomaga zmanjševati uporabo sredstev za varstvo rastlin Eden pomembnejših korakov pri posodabljanju naše pridelave jagod je uvedba avtonomnega robotskega vozila, ki za varstvo rastlin uporablja UVC-tehnologijo. Gre za tehnološko rešitev, s katero želimo zmanjšati potrebo po uporabi fungicidov za zatiranje plesni ter hkrati ohranjati zdravje in odpornost sadik, kakovost in obstojnost pridelka. Robot se ponoči samostojno premika po plastenjaku in rastline v natančno določenih časovnih intervalih obseva z UVC-svetlobo valovne dolžine med 250nm-270nm. Postopek je prilagojen potrebam pridelave, njegovo delovanje pa spremljamo in upravljamo s pomočjo aplikacije. Vozilo je za naše pridelovalne razmere razvilo podjetje Ant Robotics v sodelovanju s podjetjem Croptiq. Pomembnost te tehnologije ni zgolj v avtomatizaciji dela, temveč predvsem v možnosti, da del varstva rastlin izvajamo brez uporabe kemičnih sredstev. S tem ustvarjamo pogoje za odgovornejšo pridelavo, zmanjševanje obremenitev okolja in ohranjanje kakovosti plodov. Obenem pridobivamo pomembne izkušnje za nadaljnji razvoj in načrtovano podaljševanje pridelovalne sezone. Učinkovita pridelava pomeni tudi manj izgub Pri odgovorni pridelavi hrane ne gre le za to, kako pridelujemo, temveč tudi za to, koliko pridelanega uspemo ohraniti v ustrezni kakovosti. Jagode so občutljiv pridelek, pri katerem lahko bolezni, vremenski vplivi in neustrezni pogoji hitro povzročijo izgube. Zato je pomembno, da tveganja obvladujemo že med rastjo rastlin. Z uporabo sodobne opreme, strokovnim spremljanjem pridelave in pravočasnim izvajanjem potrebnih ukrepov želimo zagotavljati čim bolj stabilno kakovost pridelkov ter zmanjševati izgube, ki nastanejo zaradi bolezni in drugih neugodnih dejavnikov. Naš sistem vodenja kakovosti je pomemben del teh prizadevanj. Z njim skrbimo za ustrezno kakovost plodov, visoko raven prehranske varnosti in ekonomsko racionalnost pridelave. Odgovorno ravnanje z viri namreč pomeni tudi, da znamo čim bolje izkoristiti tisto, kar smo že pridelali. Prihodnost pridelave je v znanju in premišljenih odločitvah V Panviti verjamemo, da sodobna pridelava hrane potrebuje ravnovesje med naravo, tehnologijo in gospodarsko učinkovitostjo. Razvoj povrtninarstva, uvajanje novih kultur, posodabljanje pridelovalne opreme in uporaba inovativnih rešitev za varstvo rastlin so del naših prizadevanj, da bi lahko tudi v prihodnje zagotavljali kakovostno hrano.  Pri tem tehnologija ni sama sebi namen. Njena vrednost je v tem, da nam pomaga bolje obvladovati pridelovalne razmere, zmanjševati nepotrebne izgube in iskati rešitve za odgovornejšo rabo naravnih virov. V okviru Zelenega tedna Panvite želimo pokazati prav to: da odgovornost do okolja ni ločena od našega vsakodnevnega dela, temveč je sestavni del odločitev, ki jih sprejemamo pri pridelavi hrane. Kajti prihodnost pridelave hrane ni samo v tem, da pridelamo več. Pomembno je tudi, kako pridelujemo, koliko virov pri tem porabimo in kakšno okolje bomo zapustili prihodnjim generacijam. Skrbimo za zemljo, ki nas hrani.

Rodovitna zemlja je temelj naše prihodnosti Matjaž Ošlaj, glavni tehnolog, Skupina Panvita Rodovitna tla so eden naših najdragocenejših naravnih virov in temelj pridelave hrane. Njihova kakovost nastaja desetletja, z neustreznim ravnanjem pa jo lahko bistveno hitreje poslabšamo. Zato odgovorno kmetijstvo ni več le vprašanje dobrih pridelkov, temveč tudi tega, kako bomo ohranili sposobnost zemlje, da nas prehranjuje v prihodnje. V Skupini Panvita obdelujemo več kot 3.500 hektarjev kmetijskih površin, zato se dobro zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do zemlje. Njena rodovitnost je odvisna od številnih dejavnikov – vsebnosti organske snovi, strukture tal, sposobnosti zadrževanja vode in razpoložljivosti hranil. Ohranjanje teh lastnosti zahteva dolgoročno načrtovanje, strokovno znanje in premišljene odločitve pri vsakodnevnem delu. Pri tem nam vse pomembnejšo vlogo omogoča sodobna tehnologija, ki spreminja način, kako razumemo in obdelujemo kmetijske površine. Precizno kmetijstvo – pravi ukrep na pravem mestu Ena naših pomembnejših razvojnih usmeritev je precizno kmetijstvo, ki temelji na uporabi podatkov, satelitske tehnologije in sodobne mehanizacije za natančnejše izvajanje kmetijskih opravil. Njegovo osnovno načelo je preprosto: pravi ukrep, na pravem mestu, ob pravem času in v ustrezni količini. Del naših traktorjev je že opremljen s sistemi satelitskega vodenja s korekcijskim signalom RTK, ki omogočajo centimetrsko natančnost in ponovljivost voznih linij. Tako zmanjšujemo prekrivanje delovnih širin in nepotrebne prehode po površinah, kar prispeva k učinkovitejši porabi goriva, semena in drugih proizvodnih sredstev. Podobno velja za varstvo rastlin. Na škropilnicah uporabljamo GPS-nadzor in samodejno zapiranje posameznih šob, s čimer preprečujemo prekrivanje škropilnih površin in nepotrebne večkratne nanose fitofarmacevtskih sredstev. S tem izboljšujemo natančnost aplikacije in zmanjšujemo tveganje za nepotrebne obremenitve okolja. Pomemben napredek dosegamo tudi pri gnojenju. S pomočjo satelitskih posnetkov in vegetacijskega indeksa NDVI spremljamo razvitost in vitalnost posevkov ter prepoznavamo razlike znotraj posameznih njiv. Te informacije skupaj s podatki o lastnostih tal, razvojni fazi rastlin in njihovih potrebah uporabljamo pri načrtovanju prostorsko prilagojenega gnojenja. Bistvo preciznega kmetijstva ni v tem, da uporabimo čim manj proizvodnih sredstev za vsako ceno, temveč da jih uporabimo natanko tam in takrat, kjer so potrebna. Tako lahko povezujemo učinkovito pridelavo z odgovornejšim ravnanjem z naravnimi viri. Zemlja potrebuje več kot le dobro letino Sodobna tehnologija nam pomaga pri natančnejšem delu, vendar rodovitnosti tal ne moremo ohranjati zgolj z mehanizacijo. Enako pomembno je, kako tla obdelujemo in kaj se z njimi dogaja med posameznimi pridelovalnimi sezonami. V Panviti zato uvajamo konzervirajoče načine obdelave, s katerimi zmanjšujemo intenzivnost mehanskih posegov in prispevamo k ohranjanju talne strukture. Dobro strukturirana tla omogočajo boljše zadrževanje vode, razvoj korenin in učinkovitejše izkoriščanje hranil. Pomembno vlogo ima tudi premišljeno kolobarjenje. Z menjavanjem kultur ter vključevanjem strniščnih in prezimnih pokrovnih posevkov skrbimo, da so tla čim daljši del leta prekrita z vegetacijo. Pokrovni posevki zmanjšujejo tveganje za erozijo in izpiranje hranil, njihovi rastlinski ostanki pa prispevajo k ohranjanju organske snovi in izboljševanju strukture tal. To so ukrepi, katerih učinki se ne pokažejo nujno že ob naslednji žetvi. Njihova prava vrednost je dolgoročna – v ohranjanju zdrave in rodovitne zemlje tudi za prihodnje generacije. Ko hranila vračamo nazaj v zemljo Pomemben del našega pristopa je tudi kroženje hranil. Pri osnovnem gnojenju poljščin uporabljamo tekoči in suhi digestat iz bioplinarn. Gre za organski ostanek procesa proizvodnje bioplina, ki vsebuje rastlinam dostopna hranila in ga lahko ob ustrezni uporabi koristno vključimo nazaj v kmetijsko pridelavo. S tem zmanjšujemo potrebo po mineralnih gnojilih, učinkoviteje izkoriščamo razpoložljive vire hranil in prispevamo k ohranjanju rodovitnosti tal. Takšen pristop lepo ponazarja pomen krožnega gospodarjenja v kmetijstvu: kar v enem procesu nastane kot stranski proizvod, lahko v drugem postane dragocen vir. Našo odgovornost do kmetijskih zemljišč uresničujemo tudi z izvajanjem nadstandardnih kmetijsko-okoljskih obveznosti v okviru Strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP 2023–2027). Te vključujejo ukrepe za varovanje vodnih virov, ohranjanje genskih virov kulturnih rastlin, ustrezno kolobarjenje ter racionalno uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Podnebne spremembe zahtevajo drugačno razmišljanje Kmetijstvo je med dejavnostmi, ki posledice podnebnih sprememb občutijo najbolj neposredno. Daljša sušna obdobja, intenzivne padavine in hitra vremenska nihanja vplivajo tako na pridelek kot na stanje tal. Prav zato postaja njihova sposobnost zadrževanja vode vse pomembnejša. Tla z dobro strukturo in ustrezno vsebnostjo organske snovi lažje blažijo posledice vremenskih ekstremov, zato je skrb za njihovo kakovost tudi pomemben del prilagajanja podnebnim spremembam. Kjer uporabljamo namakanje, pri načrtovanju upoštevamo meritve vlage v tleh in potrebe posevkov v posameznih razvojnih fazah. Tako lahko ustrezneje določamo čas in količino namakanja ter zmanjšujemo nepotrebno porabo vode in energije. Vlaganja v sodobno mehanizacijo, zbiranje podatkov in nove načine obdelovanja nam pomagajo, da se na spreminjajoče razmere odzivamo bolj premišljeno. Toda tehnologija sama po sebi ni dovolj. Ključni ostajajo znanje, izkušnje in odgovornost ljudi, ki vsakodnevno sprejemajo odločitve na poljih. Zemlja, ki jo obdelujemo danes, je odgovornost do jutri V Panviti verjamemo, da gospodarska učinkovitost in varovanje okolja nista nasprotujoča si cilja. Nasprotno – dolgoročno uspešna pridelava hrane je mogoča le, če ohranjamo naravne vire, od katerih je odvisna. Precizno kmetijstvo, skrb za strukturo tal, premišljeno kolobarjenje in kroženje hranil so zato več kot posamezni agrotehnični ukrepi. So del našega vsakodnevnega prizadevanja, da bi zemljo uporabljali odgovorno in ohranili njeno rodovitnost. Ob začetku Zelenega tedna Panvite želimo opozoriti prav na to. Zemlja ni zgolj površina, na kateri pridelujemo hrano. Je živ in dragocen naravni sistem, katerega kakovost je odvisna tudi od naših odločitev. Naša odgovornost ni samo v tem, koliko bomo pridelali danes, temveč predvsem v tem, kakšno zemljo bomo zapustili generacijam, ki prihajajo za nami. Skrbimo za zemljo, ki nas hrani.

Od 9. do 13. novembra 2026 bomo v Skupini Panvita posebno pozornost namenili trajnosti, odgovornemu ravnanju z naravnimi viri in povezovanju z lokalnim okoljem. Zeleni teden Panvite bo pet dni povezoval znanje, dobre prakse in konkretna dejanja za bolj zeleno prihodnost. V Panviti se zavedamo, da je narava temelj našega delovanja. Zemlja, voda in drugi naravni viri so nepogrešljivi za pridelavo in proizvodnjo hrane, zato je odgovorno ravnanje z njimi pomemben del našega vsakdana. Leta 2025 smo v sodelovanju s partnerji in osnovnošolci na Boču zasadili 100 dreves in raztrosili 5.000 semenskih bombic. Letos pobudo nadgrajujemo v Zeleni teden Panvite, s katerim želimo trajnostno razmišljanje še močneje povezati z našimi zaposlenimi, poslovnimi dejavnostmi in lokalno skupnostjo. Pet dni, pet zelenih korakov Vsak dan bomo s Panvitinim strokovnjakom osvetlili eno področje odgovornega ravnanja z okoljem, od skrbi za rodovitno zemljo in odgovorne proizvodnje hrane do varovanja vode in sajenja dreves. Skupaj sadimo prihodnost Osrednji dogodek bo potekal v četrtek, 12. novembra, v Apačah, kjer bomo skupaj z učenci OŠ Apače, zaposlenimi in strokovnimi partnerji zasadili nova drevesa. Dogodek bo združeval praktično delo, izobraževanje ter poudaril pomen skrbi za lokalno okolje, v katerem živimo in delamo. Zelena prihodnost se začne z našimi idejami Pomemben del Zelenega tedna bodo tudi zaposleni, ki jih bomo povabili k sodelovanju v pobudi: MOJ ZELENI PREDLOG, v okviru katere bodo predlagali izboljšave za učinkovitejšo rabo virov. Verjamemo, da trajnost ni le zaveza na papirju, temveč skupek odločitev in dejanj, ki jih sprejemamo vsak dan. Panvita raste iz zemlje. Zato skrbimo za zemljo, ki nas hrani.

Nova partnerja združujeta moči na področju visokotehnološke pridelave v rastlinjakih v Sloveniji

Na podlagi 6. točke Statuta delniške družbe Panvita MIR d.d. (SV 314/2025) in 295. člena Zakona o gospodarskih družbah, upravni odbor družbe vabi delničarje na 37. skupščino družbe Panvita, Mesna industrija Radgona d.d., ki bo v petek, 23. 10. 2026 ob 9.00 uri na sedežu družbe Panvita mesnine d.d., Lendavska 5, Rakičan, 9000 Murska Sobota Več podrobnosti si lahko preberete TUKAJ

Tradicionalni slovenski izdelek dobiva sodobnejšo interpretacijo – novi AVE ocvirki prihajajo v štirih okusih, brez aditivov in v priročnem pakiranju. Razširitev ponudbe sledi uspehu klasičnih AVE ocvirkov, ki so letos na sejmu AGRA prejeli najvišje in najbolj prestižno priznanje, naziv ŠAMPION.

V Skupini Panvita smo pričeli z letošnjo žetvijo poljščin. Prvi pridelek, ki ga trenutno spravljamo s polj, je ječmen, ki ga letos pridelujemo na približno 350 hektarjih površin. Prve ocene kažejo, da je letošnji ječmen nadpovprečne kakovosti. Količinsko so pridelki na namakanih površinah v skladu z načrti, medtem ko so na površinah brez možnosti namakanja zaradi vremenskih razmer in pomanjkanja padavin nekoliko pod pričakovanji. »Letošnja letina ponovno potrjuje pomen vlaganj v namakalne sisteme in prilagajanja kmetijske pridelave podnebnim spremembam. Tam, kjer smo imeli možnost namakanja, so pridelki v skladu z načrti, hkrati pa nas veseli, da je kakovost letošnjega ječmena nadpovprečna,« poudarja Branko Virag, direktor Panvite Kmetijstvo. Ob koncu tedna bomo v Panviti pričeli tudi z žetvijo oljne ogrščice, ki jo letos pridelujemo na 320 hektarjih, približno deset dni kasneje pa bo sledila še žetev pšenice na skupno 1.100 hektarjih površin. »Žetev je za vsakega kmeta vrhunec celoletnega dela. Za dobrim pridelkom stojijo številni meseci načrtovanja, strokovnega dela in prilagajanja vremenskim razmeram. Naš cilj ostaja pridelava kakovostnih surovin, ob tem pa se vse bolj zavedamo, kako pomembna sta trajnostno upravljanje z viri in zagotavljanje stabilnih pridelkov tudi v zahtevnejših podnebnih razmerah,« dodaja Branko Virag. Skupina Panvita s sodobnimi pristopi, vlaganji v namakalne sisteme in dolgoletnim strokovnim znanjem ostaja ena vodilnih kmetijsko-živilskih skupin v Sloveniji ter pomemben partner pri zagotavljanju kakovostne in lokalno pridelane hrane. 

Na podlagi 6. točke Statuta delniške družbe Panvita MIR d.d. (SV 314/2025) in 295. člena Zakona o gospodarskih družbah, upravni odbor družbe vabi delničarje na 36. skupščino družbe Panvita, Mesna industrija Radgona d.d., ki bo v petek, 24.07.2026 ob 9.00 uri na sedežu družbe Panvita mesnine d.d., Lendavska 5, Rakičan, 9000 Murska Sobota Več podrobnosti si lahko preberete TUKAJ .

AVE ponovno med najboljšimi: Champion in osem medalj na ocenjevanju mesnih izdelkov Blagovna znamka AVE je tudi letos potrdila svojo kakovost na strokovnem ocenjevanju mesnih izdelkov, kjer so vsi prijavljeni izdelki prejeli priznanja. Najvišje priznanje, naziv Champion , je prejela Leskovačka pleskavica AVE , ki je strokovno komisijo prepričala z odličnimi senzoričnimi lastnostmi in vrhunsko kakovostjo. Zlate medalje za tržno ponudbo so prejeli: Leskovački čevapčiči AVE Medena rebrca AVE Začinjena svinjska vratovina AVE Hitri stejk marinirani AVE Carsko meso marinirano AVE Srebrni medalji sta prejela: Štajerska krvavica AVE Kašnica AVE Srebrno medaljo za tržno ponudbo pa je prejela:  Pečenica AVE Ponosni smo, da so prav vsi prijavljeni izdelki prejeli priznanja, kar potrjuje naše prizadevanje za razvoj kakovostnih mesnih izdelkov ter strokovnost zaposlenih, ki vsak dan soustvarjajo blagovno znamko AVE. Iskrene čestitke ekipam razvoja, proizvodnje, kakovosti in vsem sodelujočim pri nastanku nagrajenih izdelkov.

Številke so zgovorne, podjetje dosega največjo rast

Panvita predstavlja Mojstra AVE, digitalnega pomočnika za pripravo mesa Nova UI rešitev uporabnikom pomaga pri izbiri, pripravi in kombiniranju mesnih jedi.

V Panviti smo ta teden pričeli z obiranjem svežih špargljev, ki napovedujejo začetek ene najbolj pričakovanih pomladnih sezon. Šparglji so med prvimi znanilci pomladi in pomemben del lokalne, sezonske pridelave. Na naših poljih jih pridelujemo z veliko mero skrbnosti – od izbire sort do samega načina obiranja, ki poteka ročno in v optimalnem času, da ohranimo njihovo svežino, okus in hranilno vrednost. Sveže obrani šparglji bodo v teh dneh postopoma na voljo kupcem, ki cenijo lokalno pridelano hrano in sledljiv izvor. V Panviti ostajamo zavezani trajnostni pridelavi ter ponudbi kakovostnih, svežih izdelkov iz slovenskega okolja.

AVE Grill je Izbran produkt leta 2026 Gornja Radgona, 3. marec 2026 – Linija AVE Grill je na podlagi neodvisne raziskave slovenskih potrošnikov prejela naziv Izbran produkt leta 2026 v kategoriji izdelkov za žar. Priznanje temelji na ocenah potrošnikov in upošteva tako dojemanje izdelka kot tudi izkušnjo njegove dejanske uporabe, kar priznanju daje dodatno težo. Slavnostna podelitev priznanj je potekala 2. marca 2026 na Odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča v Ljubljani, kjer so bili razglašeni zmagovalci posameznih kategorij. V kategoriji izdelkov za žar je prepričala prav linija AVE Grill, ki s kakovostnimi surovinami, sodobnim pristopom in enostavno pripravo nagovarja sodobnega potrošnika. Direktor prodaje Panvita MIR, Igor Kolar, je ob prejemu priznanja povedal: »Priznanje, ki temelji na odločitvi kupcev, razumemo kot najmočnejšo možno potrditev, da so potrošniki prepoznali kakovost, okus in vrednost naših izdelkov. AVE Grill je odraz širše vizije razvoja sodobnih, potrošniku prilagojenih mesnih izdelkov, priznanje pa potrjuje, da smo uspeli ustvariti jasno diferenciacijo na trgu.« Prejeto priznanje predstavlja tudi pomembno priložnost za dodatno krepitev prepoznavnosti linije AVE Grill ter utrditev njene vloge kot enega ključnih segmentov rasti znotraj portfelja Skupine Panvita. »To priznanje je skupni uspeh vseh zaposlenih v Panviti ter hkrati spodbuda, da še naprej soustvarjamo izdelke, ki jih potrošniki izberejo z zaupanjem,« je še dodal Igor Kolar. Nagrada Izbran produkt leta temelji na neodvisni in nacionalno reprezentativni raziskavi slovenskih potrošnikov, ki izdelke ocenjuje po ključnih merilih: zaznane inovacije, privlačnost, nakupna namera ter zadovoljstvo pri realni uporabi. Pečat, ki ga prejme vsak zmagovalec, je sinonim za inovativnost, zaupanje in predvsem kakovost, ki je za slovenske kupce pri izbiri izdelkov ključnega pomena. O Liniji AVE Grill: Izdelki iz linije AVE Grill so najbolj prodajani mesni izdelki za žar v Sloveniji. V ponudbi je širok spekter izdelkov iz rdečega in belega mesa. Izdelki nosijo tudi oznako BREZ, saj ne vsebujejo jajc, glutena in soje, zato so primerni tudi za potrošnike s posebnimi prehranskimi potrebami. Portfelj se vsako leto dopolnjuje z novostmi, saj razvoj sledi tržnim trendom in pričakovanjem potrošnikov. Liniji AVE Grill se bodo novi izdelki tako pridružili tudi v letošnjem letu.

S ponosom sporočamo, da smo dobili sredstva iz SKP 2023-2027, in sicer naslednje: NAZIV INTERVENCIJE IRP11 Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti NAZIV OPERACIJE 2. javni razpis za intervencijo IRP11 Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 KRATEK OPIS OPERACIJE Na javnem razpisu so sodelovala podjetja Panvita Vrtnine d.o.o., Panvita Kmetijstvo d.o.o. in Panvita, Storitve v kmetijstvu Motvarjevci d.o.o., ki so se na novo priključila shemi EKO, za kar imajo vsa tri podjetja veljaven certifikat. CILJI IN REZULTATI OPERACIJE - Povečanje ponudbe iz shem kakovosti na trgu - Razširitev ponudbe proizvodov iz shem kakovosti - Povečanje dodane vrednosti proizvodov

Ker v Panviti verjamemo, da se zdrav odnos do hrane začne že v otroštvu, smo ob Svetovnem dnevu otrok in v Tednu slovenske hrane skupaj z blagovno znamko Frišno obiskali prekmurske osnovne šole ter učencem podarili svežo slovensko solato Frišno. 🥬 Obisk je dodatno obogatil Panvitin ambasador ter vrhunski atlet Kristjan Čeh , ki je otrokom predstavil pomen zdrave, lokalne prehrane in gibanja za dobro počutje in rast. Kot vrhunski športnik je dokaz, da velike dosežke gradijo vsakodnevne dobre odločitve, tudi tiste, povezane s prehrano. 💪 Verjamemo, da s takšnimi aktivnostmi mladim ne ponujamo le znanja o sveži lokalni hrani, temveč ustvarjamo izkušnje, ki jih spodbujajo k odgovornemu odnosu do prehrane, gibanja in okolja. 🌱

Panvita in Project O2 učita najmlajše: vsak gozd je učilnica naše prihodnosti Rakičan, 12. november 2025 – Panvita je v sodelovanju s projektom Project O2 in OŠ III Murska Sobota izvedla dogodek Zeleni dan Panvite – Naš krog za prihodnost na Boču. Skupaj z 35 šestošolci so zaposleni iz Skupine Panvita posadili 100 sadik dreves in raztrosili 5.000 semenskih bombic , s čimer so otrokom približali pomen narave in trajnostnega ravnanja. Dogodek je otrokom pokazal, da je gozd učilnica življenja – prostor, kjer se učimo potrpežljivosti, skrbi in spoštovanja do okolja. Pod vodstvom ekipe Project O2 so spoznavali pametne gozdove prihodnosti, izdelovali semenske kroglice ter izvedeli, kako pri pogozdovanju pomagajo brezpilotni letalniki. Vrhunec dneva je bilo sajenje razrednih dreves , ki so postala simbol povezanosti otrok z naravo in odgovornosti do prihodnosti. Ob koncu so učenci prejeli priznanja Zeleni pomočnik narave . “Panvita raste iz zemlje, zato je prav, da naravi vračamo, kar nam daje. Veseli nas, da lahko z otroki delimo ta občutek povezanosti med človekom, zemljo in naravo,” je povedal Dubravko Folnović , predsednik uprave Skupine Panvita. “Ko otroke naučimo, da je zemlja živa in da vsako seme nosi prihodnost, se učimo tudi mi,” je dodala Simona Šeruga , pomočnica ravnateljice OŠ III Murska Sobota. Dogodek je del širših trajnostnih prizadevanj Panvite, ki povezuje skrb za zemljo in hrano z izobraževanjem mladih ter podporo lokalnim skupnostim. “S takšnimi dogodki želimo otrokom pokazati, da trajnost ni beseda, ampak način življenja,” je poudarila Simona Petek Čerpnjak , vodja marketinga v Skupini Panvita. Slogan dogodka: Vsak gozd je učilnica naše prihodnosti. Oglejte si video Zeleni dan Panvite: